Nizek diastolični krvni tlak, znan tudi kot diastolična hipotenzija, je stanje, pri katerem je spodnja vrednost krvnega tlaka nižja od normalnih meja. Čeprav se veliko ljudi osredotoča na visok krvni tlak, je prav tako pomembno razumeti, kaj pomeni, če je diastolični tlak prenizek. Takšno stanje namreč lahko nakazuje na težave s srcem, hormonsko neravnovesje ali druge zdravstvene motnje, ki zahtevajo pozornost.
Kaj je diastolični krvni tlak?
Krvni tlak sestavljata dve vrednosti – sistolični in diastolični tlak. Sistolični tlak je višja številka, ki prikazuje pritisk v žilah, ko srce črpa kri. Diastolični tlak pa je nižja številka in predstavlja pritisk v arterijah med srčnimi utripi, ko se srce sprošča in polni s krvjo. Normalne vrednosti krvnega tlaka pri odraslem človeku znašajo približno 120/80 mmHg, pri čemer je 80 diastolična vrednost.
Kdaj govorimo o nizkem diastoličnem krvnem tlaku?
O nizkem diastoličnem tlaku običajno govorimo, kadar vrednost pade pod 60 mmHg. To pomeni, da so arterije med sprostitvijo srca manj napete, kar vpliva na pretok krvi v vitalne organe, predvsem v srce in možgane. Čeprav se lahko nekateri ljudje s takšnimi vrednostmi počutijo povsem dobro, pa pri drugih lahko pride do neprijetnih simptomov, kot so:
- omotica in vrtoglavica,
- slabost in utrujenost,
- zmanjšana koncentracija,
- omedlevica,
- hladne roke in noge.
Možni vzroki za nizek diastolični krvni tlak
Razlogov za padec diastoličnega tlaka je lahko več. Med najpogostejše vzroke sodijo:
- Dehidracija – pomanjkanje tekočine zmanjša volumen krvi in s tem povzroči padec krvnega tlaka.
- Srčne bolezni – oslabljeno srce ne more učinkovito črpati krvi, kar vpliva na diastolične vrednosti.
- Endokrine motnje – težave s ščitnico ali nadledvično žlezo lahko vplivajo na regulacijo krvnega tlaka.
- Zdravila – nekateri antihipertenzivi, antidepresivi ali diuretiki lahko povzročijo prekomeren padec krvnega tlaka.
- Starost – pri starejših osebah lahko pride do togosti arterij, kar povzroča nenavadne kombinacije visokega sistoličnega in nizkega diastoličnega tlaka.
Zakaj je pomembno, da diastolični tlak ni prenizek?
Diastolični tlak zagotavlja, da so organi med sprostitvijo srca še vedno ustrezno prekrvavljeni. Če ta tlak pade prenizko, lahko pride do motenj v prekrvavitvi, kar pomeni, da srce, ledvice in možgani ne dobijo dovolj kisika in hranilnih snovi. Še posebej nevarno je stanje, če nizke diastolične vrednosti spremlja visok sistolični tlak – to lahko pomeni, da so arterije toge in srce dela pod večjim naporom.
Kdaj je nizek diastolični tlak nevaren?
Pri nekaterih posameznikih je nizek diastolični tlak povsem normalen in ne povzroča težav. A če se pojavijo simptomi, kot so izguba zavesti, bolečine v prsih ali izrazita utrujenost, je to znak za obisk zdravnika. Dolgotrajno prenizek tlak lahko povečuje tveganje za:
- srčno popuščanje,
- poškodbe notranjih organov zaradi slabše prekrvavitve,
- možgansko kap pri osebah z močno togostjo žil,
- zmanjšano kakovost življenja zaradi stalne omotice in utrujenosti.
Kako se zdravi oziroma nadzoruje nizek diastolični tlak?
Zdravljenje je odvisno od vzroka. V nekaterih primerih zadostujejo preproste spremembe življenjskega sloga, medtem ko drugi potrebujejo zdravniško pomoč. Priporočljivo je:
- povečati vnos tekočine in soli (v dogovoru z zdravnikom),
- izogibati se hitremu vstajanju in dolgim obdobjem sedenja,
- jesti manjše, a pogostejše obroke,
- redno spremljati krvni tlak,
- upoštevati zdravnikova navodila glede zdravil.
V primeru, da je nizek diastolični tlak posledica zdravil, bo zdravnik morda prilagodil terapijo. Če pa gre za hormonske težave ali bolezni srca, bo potrebno specifično zdravljenje osnovnega vzroka.
Kako razlikovati med nizkim krvnim tlakom in utrujenostjo?
Utrujenost je pogost simptom nizkega krvnega tlaka, vendar ni nujno, da jo vedno povzroča padec tlaka. Če se utrujenost pojavlja skupaj z drugimi simptomi, kot so vrtoglavica in omedlevica, je vredno opraviti meritve krvnega tlaka večkrat na dan. Tako boste lahko ugotovili, ali dejansko gre za hipotenzijo ali za druge vzroke, kot so pomanjkanje spanja, stres ali prehranske pomanjkljivosti.
Kako lahko sami spremljate svoj krvni tlak?
Redno merjenje krvnega tlaka doma je eden najboljših načinov za spremljanje svojega zdravstvenega stanja. Uporabite kakovosten merilnik, meritve izvajajte ob istem času vsak dan in si vrednosti beležite. Pomembno je tudi, da se merite v mirnem okolju in da pred meritvijo nekaj minut počivate. Če opazite stalno nizke diastolične vrednosti ali nenavadne spremembe, se posvetujte z zdravnikom.
FAQ – Pogosto zastavljena vprašanja
Ali je nizek diastolični tlak vedno nevaren?
Ne, pri nekaterih ljudeh je naravno nižji tlak in ne povzroča težav. Nevaren postane, če povzroča simptome ali če kaže na osnovno bolezen.
Kaj lahko storim, če imam pogosto nizek diastolični tlak?
Uživajte dovolj tekočine, jejte zdravo in redno, izogibajte se nenadnim spremembam položaja ter po potrebi obiščite zdravnika, da preveri morebitne zdravstvene vzroke.
Ali lahko stres vpliva na diastolični tlak?
Da, stres lahko začasno spremeni krvni tlak, bodisi ga zviša bodisi zniža, odvisno od posameznika in njegove odzivnosti.
Kdaj naj obiščem zdravnika?
Če nizke vrednosti spremljajo vrtoglavica, zmedenost, bolečina v prsih ali omedlevica, ne odlašajte z obiskom zdravnika. Redno merjenje in pogovor s strokovnjakom sta ključna za varno obvladovanje krvnega tlaka.
Vloga zdravega načina življenja pri uravnavanju krvnega tlaka
Zdrav življenjski slog ima velik vpliv na stabilnost krvnega tlaka. Redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, opustitev kajenja in zmanjšanje vnosa alkohola so koraki, ki pomagajo ohranjati zdravje srca in žil. Prav tako je pomembno, da se izogibate ekstremnim dietam ali nenadni izgubi telesne teže, saj lahko to vpliva na krvni tlak. Z rednim spremljanjem in preventivnim delovanjem lahko ohranite optimalno diastolično vrednost in s tem dolgoročno zaščitite svoje srce.
