Nizek srčni utrip, znan tudi kot bradikardija, je stanje, pri katerem srce utripa počasneje kot običajno. Pri odraslih velja, da je normalen srčni utrip v mirovanju med 60 in 100 utripi na minuto. Ko pa srčni utrip pade pod 60, govorimo o bradikardiji, vendar to še ne pomeni, da gre za nevarno stanje. Težava se pojavi, ko je srčni utrip zelo nizek – denimo pod 40 utripov na minuto – in spremljajo ga drugi simptomi, ki lahko kažejo na resnejše zdravstvene težave.
Kaj pomeni srčni utrip pod 40?
Srčni utrip pod 40 pomeni, da srce črpa kri zelo počasi. To lahko zmanjša dotok kisika v tkiva in organe v telesu. Pri zdravih posameznikih, še posebej pri vrhunskih športnikih, je nizek srčni utrip lahko znak visoke učinkovitosti srca. Njihovo srce je namreč dovolj močno, da lahko z manj utripi črpa enako količino krvi kot srce povprečnega človeka.
Po drugi strani pa je pri nešportnikih ali starejših osebah nizek srčni utrip lahko znak motenj v prevodnem sistemu srca, bolezni ščitnice ali posledica določenih zdravil. Pomembno je razumeti razliko med fiziološko in patološko bradikardijo, saj le tako lahko pravilno ocenimo, ali gre za razlog za skrb.
Najpogostejši vzroki za nizek srčni utrip
Razlogov za znižanje srčnega utripa je več, med najpogostejšimi pa so:
- Fiziološki vzroki: pri športnikih, sploh pri tistih, ki redno izvajajo vzdržljivostne vadbe, je nizek srčni utrip normalen pojav.
- Starost: s staranjem se lahko električni sistem srca obrabi, kar vodi v počasnejše prevajanje impulzov.
- Bolezni srca: motnje delovanja sinusnega vozla ali atrioventrikularnega (AV) vozlišča so pogost vzrok bradikardije.
- Zdravila: nekatera zdravila za visok krvni tlak, kot so beta blokatorji in kalcijevi antagonisti, lahko znižajo srčni utrip.
- Motnje v delovanju ščitnice: predvsem hipotiroidizem, ki upočasni delovanje presnove in s tem tudi srčni utrip.
- Motnje elektrolitov: neravnovesje kalija ali kalcija v krvi lahko vpliva na delovanje srčne mišice.
- Motnje dihanja med spanjem: spalna apneja lahko povzroča spremembe v srčnem ritmu, vključno z bradikardijo.
Kdaj je nizek srčni utrip nevaren?
Čeprav v nekaterih primerih nizek srčni utrip ne pomeni bolezni, je treba biti pozoren na spremljajoče simptome. Nevaren postane, kadar povzroča premalo pretoka krvi po telesu. Posledično lahko pride do omotice, izgube zavesti ali celo srčnega zastoja.
Simptomi, pri katerih je potreben zdravniški pregled:
- Omotica ali občutek slabosti
- Kratka sapa
- Bolečina v prsih
- Izguba zavesti ali omedlevica
- Izrazita utrujenost brez jasnega razloga
- Nepravilno bitje srca ali občutek »preskakovanja« utripa
Če se kateri od teh simptomov pojavi skupaj z zelo nizkim srčnim utripom (pod 40), je priporočljivo takoj poiskati zdravniško pomoč. Zdravnik bo s pomočjo EKG-ja ali drugih diagnostičnih metod ugotovil, ali gre za nevarno bradikardijo.
Diagnostika in zdravljenje bradikardije
Postavitev diagnoze temelji na klinični sliki, merjenju srčnega utripa ter laboratorijskih in slikovnih preiskavah. Najpogosteje se uporablja elektrokardiogram (EKG), ki natančno pokaže, kako električni impulzi potujejo skozi srce. Če EKG ne pokaže abnormalnosti, se lahko opravi 24-urni Holter nadzor.
Zdravljenje bradikardije je odvisno od vzroka. V nekaterih primerih zadostuje sprememba življenjskega sloga ali prilagoditev zdravil. Če pa je bradikardija posledica okvare v prevodnem sistemu srca, se lahko priporoči vstavitev srčnega spodbujevalnika. Ta naprava vzdržuje primeren srčni ritem in preprečuje nevarno upočasnitev bitja srca.
Kako sami spremljati svoj srčni utrip
Danes lahko srčni utrip preprosto spremljate z različnimi pametnimi napravami. Pametne ure in zapestnice omogočajo nenehno merjenje srčnega utripa in vas lahko opozorijo, če pade pod določeno mejo. Poleg tega je klasično merjenje utripa z dvema prstoma na zapestju ali vratu še vedno zanesljivo in enostavno.
Pomembno je, da poznate svoje normalne vrednosti in opažate morebitne spremembe. Če se utripa v mirovanju močno razlikuje od vaših običajnih vrednosti, zlasti če se pojavlja utrujenost ali vrtoglavica, se posvetujte z zdravnikom.
Preprečevanje težav z nizkim utripom
Čeprav bradikardije pogosto ni mogoče popolnoma preprečiti, lahko z zdravim življenjskim slogom zmanjšate tveganje za bolezni srca. Priporočljivo je:
- Ohranjati zdravo telesno težo
- Redno se ukvarjati s telesno dejavnostjo
- Izogibati se kajenju in pretiranemu uživanju alkohola
- Uživati uravnoteženo prehrano bogato s kalijem, magnezijem in omega-3 maščobami
- Redno preverjati krvni tlak, raven holesterola in ščitnične hormone
Pomembno je tudi, da se posvetujete z zdravnikom, preden pričnete z uporabo novih zdravil ali prehranskih dopolnil, saj lahko nekatera vplivajo na srčni utrip.
Pogosta vprašanja (FAQ)
Ali je srčni utrip pod 40 vedno nevaren?
Ne. Pri športnikih in zelo aktivnih ljudeh je nizek utrip pogosto normalen. Vendar pa mora vsak, ki ni v vrhunski telesni formi in ima utrip pod 40, o tem obvestiti zdravnika, da izključi morebitne bolezni srca ali druge motnje.
Kdaj je potrebna nujna medicinska pomoč?
Nujna pomoč je potrebna, če se pojavijo simptomi, kot so omotica, izguba zavesti, bolečine v prsih ali težko dihanje. To lahko nakazuje, da srce ne črpa dovolj krvi, kar zahteva takojšen poseg.
Ali lahko zdravila povzročijo bradikardijo?
Da, številna zdravila, predvsem tista za zdravljenje visokega krvnega tlaka ali srčnih aritmij, lahko povzročijo znižanje srčnega utripa. Če opazite spremembe v srčnem ritmu po začetku jemanja novih zdravil, o tem obvestite zdravnika.
Kaj lahko storim, če imam nizek srčni utrip brez simptomov?
Če se počutite dobro in nimate nobenih drugih težav, verjetno ni razloga za skrb. Kljub temu je priporočljivo redno spremljati srčni utrip in opravljati preventivne preglede, še posebej, če se vrednost pogosto spusti pod 50 utripov na minuto.
Življenje z nizkim srčnim utripom
Ljudje z nizkim srčnim utripom lahko živijo popolnoma normalno življenje, če se to stanje spremlja in obvladuje. S pravilnim pristopom, uravnoteženo prehrano in redno telesno dejavnostjo je mogoče vzdrževati zdravo delovanje srca. Pomembno je, da svoje telo poslušate in reagirate na vsakršne nenavadne spremembe. Pravočasna diagnostika in sodelovanje z zdravnikom sta ključ do preprečevanja zapletov in ohranjanja kakovosti življenja.
