Ko prejmemo izvide rutinske krvne slike, se pogosto srečamo s številnimi kraticami, ki nam na prvi pogled ne povedo veliko. Ena izmed teh kratic je MPV, ki označuje povprečni volumen trombocitov. Čeprav večina ljudi dobro pozna osnovne komponente krvi, kot so rdeče in bele krvničke ter sami trombociti, pa je velikost oziroma volumen teh drobnih krvnih celic s strani laikov pogosto spregledan podatek. Kljub temu lahko ta specifičen parameter zdravnikom ponudi izjemno pomembne in natančne informacije o tem, kaj se dogaja v vašem telesu, še posebej takrat, ko so vrednosti izven normalnih meja. Razumevanje tega kazalnika vam lahko pomaga bolje prepoznati drobne signale, ki vam jih morda pošilja vaše telo, in vas pravočasno usmeri k ustreznemu ukrepanju ali posvetu z zdravnikom. Povišane vrednosti lahko v določenih primerih nakazujejo na preproste pomanjkljivosti v prehrani ali trenuten stres v telesu, v drugih okoliščinah pa so lahko zgodnji pokazatelj resnejših zdravstvenih stanj, ki zahtevajo strokovno obravnavo. Zato je ključno, da to vrednost obravnavamo celostno in predvsem v kontekstu preostalih krvnih parametrov ter vašega splošnega počutja.
Kaj sploh so trombociti in kakšna je njihova vloga v telesu?
Trombociti, pogosto imenovani tudi krvne ploščice, so poleg rdečih krvničk (eritrocitov) in belih krvničk (levkocitov) eden izmed treh glavnih celičnih elementov, ki krožijo po našem krvnem obtoku. Nastajajo v kostnem mozgu iz ogromnih celic, imenovanih megakariociti, ki se razdrobijo na tisoče manjših delcev, torej trombocitov. Njihova primarna in najbolj prepoznavna funkcija je strjevanje krvi oziroma koagulacija. Ko pride do poškodbe krvne žile, ne glede na to, ali gre za majhno prasko na koži ali obsežnejšo notranjo poškodbo tkiva, se trombociti izjemno hitro aktivirajo. Pričnejo se zbirati na mestu poškodbe, spremenijo svojo obliko, se med seboj sprimejo in tvorijo nekakšen čep, ki učinkovito prepreči nadaljnjo izgubo krvi.
Vendar pa vloga trombocitov nikakor ni omejena zgolj na preprečevanje krvavitev. Sodobne medicinske in hematološke raziskave vedno znova potrjujejo, da imajo te izjemno majhne ploščice pomembno vlogo tudi pri imunskem odzivu telesa, celjenju ran in pri procesih vnetja. Sposobni so prepoznati določene patogene organizme ter sproščati snovi in rastne faktorje, ki na mesto okužbe privabijo bele krvničke. Zato spremembe v njihovem številu ali velikosti niso le pokazatelj težav s strjevanjem krvi, temveč lahko odražajo tudi širše sistemsko dogajanje v človeškem organizmu, vključno z nenehnim bojem proti okužbam in vzdrževanjem celičnega ravnovesja.
Razumevanje kratice MPV in njenega pomena pri analizi krvi
Kratica MPV izhaja iz angleškega strokovnega izraza Mean Platelet Volume, kar v slovenskem jeziku prevajamo kot povprečni volumen trombocitov. Medtem ko podatek o številu trombocitov (pogosto označen s kratico PLT) zdravniku pove izključno to, koliko teh celic kroži v določeni prostornini vaše krvi, pa parameter MPV meri njihovo fizično velikost oziroma prostornino. To je izjemno pomembna razlika, saj velikost krvne ploščice zdravniku zelo veliko pove o njeni starosti, zrelosti in stopnji aktivnosti v telesu.
Osnovno pravilo v hematologiji pravi, da so novo nastali trombociti, ki so ravnokar zapustili kostni mozeg in vstopili v periferni krvni obtok, bistveno večji od tistih, ki v krvi krožijo že nekaj dni. Trombociti imajo namreč zelo kratko življenjsko dobo, ki v povprečju traja od sedem do deset dni, med tem časom pa se s staranjem postopoma manjšajo. Zato povišan MPV na laboratorijskem izvidu običajno pomeni preprosto dejstvo, da imate v krvi precej večji delež mladih, velikih in izjemno aktivnih trombocitov. To se najpogosteje zgodi takrat, ko mora vaš kostni mozeg iz različnih razlogov – bodisi naravnih bodisi bolezenskih – pospešeno proizvajati in v obtok sproščati nove krvne ploščice.
Referenčne vrednosti: Kaj velja za normalno stanje?
Preden začnemo analizirati, kaj pomenijo povišane vrednosti in kdaj moramo postati pozorni, je nadvse smiselno razumeti, kje so sploh meje normalnega in zdravega stanja. Pri zdravi odrasli osebi se referenčne vrednosti za povprečni volumen trombocitov običajno gibljejo med 7,5 in 11,5 femtolitri (fL). Femtoliter je izjemno majhna enota za merjenje prostornine, ki se v znanosti in medicini uporablja izključno pri obravnavi mikroskopsko majhnih delcev, kot so na primer posamezne krvne celice.
Kljub navedenim mejam pa je ob branju krvnih izvidov nujno zavedanje, da se lahko natančne referenčne vrednosti nekoliko razlikujejo od laboratorija do laboratorija. Te razlike se pojavijo, ker so normativi odvisni od specifičnih umeritev merilnih naprav, analitičnih metod in reagentov, ki jih posamezna zdravstvena ustanova uporablja za teste. Zato na vsakem izvidu poleg vaše izmerjene vrednosti vedno najdete tudi orientacijske mejne vrednosti za tisti specifičen laboratorij. Če je vaša vrednost MPV le za kakšno desetinko izven teh okvirov (na primer 11,8 fL ali 12,0 fL), to pogosto še ne pomeni absolutno nobenega bolezenskega stanja, še posebej, če so vsi ostali parametri vaše krvne slike povsem znotraj normale.
Zakaj pride do povišanega MPV v krvi?
Kot smo ugotovili, višja vrednost MPV primarno nakazuje na povečano prisotnost večjih in mlajših trombocitov v obtoku, kar je neposredna fiziološka posledica pospešenega delovanja kostnega mozga. Vendar pa so razlogi, zakaj telo sproži ta mehanizem povečane proizvodnje, izredno pestri. Segajo lahko od popolnoma nenevarnih in prehodnih situacij, s katerimi se telo spopade samo, do kompleksnejših zdravstvenih izzivov, ki zahtevajo diagnozo in specifično terapijo.
Fiziološki odziv na uničevanje ali izgubo trombocitov
Ena izmed najpogostejših, predvsem pa naravnih in logičnih situacij, v katerih se MPV poviša, se zgodi po obilnejši izgubi krvi. Če ste imeli v zadnjem času kirurški poseg, hujšo fizično poškodbo s krvavitvijo ali pa kot ženska morda zelo močno in dolgotrajno menstruacijo, je telo izgubilo določeno količino celotne krvi in skupaj z njo seveda tudi pomemben delež trombocitov. Da bi organizem učinkovito nadomestil to tvegano izgubo in zaščitil ožilje pred morebitnimi nadaljnnjimi krvavitvami, kostni mozeg dobesedno preide v “prestavo višje” ter začne močno in hitro sproščati nove krvne ploščice. Ker so te, kot že vemo, precej večje, to avtomatično in povsem naravno dvigne povprečni volumen oziroma vrednost MPV. V tem primeru je visok MPV pravzaprav odličen znak, da vaš regeneracijski sistem deluje brezhibno.
Pomanjkanje ključnih vitaminov in mineralov
Naša prehrana oziroma razpoložljivost ustreznih bioloških gradnikov igra ključno vlogo pri proizvodnji vseh zdravih krvnih celic. Povišan MPV je v modernem času zelo pogosto indikator prikritega pomanjkanja določenih esencialnih hranil. Med najpogostejše prehranske dejavnike uvrščamo:
- Vitamin D: Številne endokrinološke raziskave so pokazale dokaj jasno povezavo med nizkimi, nezadostnimi ravnmi vitamina D v telesu in opazno spremenjenimi vrednostmi MPV v krvnem obtoku.
- Vitamin B12: Ta esencialni vitamin, ki ga najdemo večinoma v živilih živalskega izvora, je nujno potreben za pravilno sintezo DNK in normalno delitev celic v kostnem mozgu. Njegovo pomanjkanje pogosto povzroči napake in nepravilnosti v nastajanju trombocitov, zaradi česar so ti lahko nenormalno veliki.
- Folna kislina (Vitamin B9): Zelo podobno kot vitamin B12 je tudi ustrezen nivo folne kisline absolutno nepogrešljiv pri razvoju zdravih rdečih in belih krvničk ter seveda trombocitov.
Kronična vnetja in srčno-žilna tveganja
Višje vrednosti povprečnega volumna trombocitov so v zadnjem desetletju postale predmet zelo obsežnih kardioloških študij in opazovanj. Ugotovljeno je bilo namreč, da so večji trombociti metabolno, encimsko in tudi kemično bistveno bolj aktivni in agresivni od svojih manjših, starejših kolegov. Hitreje in močneje se odzivajo na stimulanse iz okolja, kar pomeni, da se hitreje sprimejo in so precej bolj nagnjeni k prekomerni tvorbi krvnih strdkov (trombov). Zaradi tega se povišan MPV pogosto opazi pri posameznikih, ki imajo prisotne dejavnike tveganja za srčni infarkt, angino pektoris ali možgansko kap. Prav tako visok in dolgotrajno povišan MPV nedvomno odraža prisotnost tihega, kroničnega vnetja v telesu, kar je pogosto neposredno povezano s poslabšanjem presnovnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, neurejen visok krvni tlak ter debelost.
Avtoimunske in hematološke bolezni
V nekaterih resnejših, a k sreči redkejših primerih je vzrok za zelo visok volumen trombocitov povezan z določenimi specifičnimi boleznimi, ki neposredno napadajo kri ali kostni mozeg. Klasičen primer je bolezen ITP (idiopatska trombocitopenična purpura), pri kateri bolnikov lasten imunski sistem zmoti signalizacijo in začne pomotoma napadati in uničevati zdrave trombocite. Kostni mozeg zazna pomanjkanje in zato dobesedno divje poskuša nadomestiti uničene celice, v kri pa pospešeno spušča zelo velike, včasih celo nedozorele trombocite. Drugi strokovni in resnejši vzroki lahko vključujejo mieloproliferativne bolezni (motnje v delovanju kostnega mozga) in specifične oblike raka na krvotvornih organih.
Analiza MPV v kombinaciji z drugimi krvnimi parametri
Eden ključnih in najpomembnejših aspektov razumevanja celotne krvne slike je dejstvo, da posameznega laboratorijskega parametra zdravniki praktično nikoli ne obravnavajo in presojajo povsem izolirano. Tudi vaš osebni zdravnik bo vašo povišano vrednost MPV vedno ocenjeval strogo v povezavi s celotnim absolutnim številom trombocitov (PLT) in tudi z drugimi pomembnimi komponentami hemograma (kot so levkociti in rdeča krvna slika). Različne kombinacije teh dveh trombocitnih parametrov namreč dajejo povsem različne diagnostične namige in vodijo v razmislek o različnih stanjih:
- Visok MPV in nizko število trombocitov (PLT): Ta specifična kombinacija v stroki pogosto in najbolj zanesljivo kaže na to, da se trombociti v perifernem krvnem obtoku nekje prehitro uničujejo. To se lahko zgodi zaradi avtoimunske reakcije telesa, hudih vnetij ali hudih okužb, okvarjene vranice ali celo zaradi toksičnega delovanja nekaterih vrst močnih zdravil. Kostni mozeg je v tem primeru zdrav, vendar se na to uničevanje odziva s hiperprodukcijo, kjer poskuša manjkajoče celice obupno nadomestiti s proizvodnjo novih, velikih trombocitov.
- Visok MPV in povsem normalno število trombocitov: To je v vsakdanji praksi zelo pogosta najdba. Običajno gre lahko le za znak začetnega pomanjkanja določenih vitaminov (kot sta izpostavljena B12 ali folat), prisotnost blagega in še nediagnosticiranega kroničnega vnetja v organizmu (na primer neurejeno stanje prebavil ali zobovja), ali pa gre enostavno za povsem naravno genetiko posameznika. Dejstvo je, da je pri nekaterih stoodstotno zdravih ljudeh povprečni volumen celic lahko že po naravi narahlo povišan v primerjavi s povprečjem populacije.
- Visok MPV in visoko število trombocitov: Ta kombinacija je po drugi strani pogosto veliko resnejši opozorilni znak in zdravnika takoj opozori na možno prisotnost hujšega dogajanja. Lahko nakazuje na prisotnost obsežnejšega in resnejšega vnetja v telesu, nezdravljene hude bakterijske ali virusne okužbe, prisotnost določenih vrst trdovratnega raka ali primarnih motenj v samem kostnem mozgu (na primer hematološka bolezen, znana kot esencialna trombocitemija). V takšnem primeru so takojšnje nadaljnje, bolj specialistične zdravniške preiskave absolutno nujne in neodložljive.
Kdaj je visok MPV dejanski razlog za skrb in obisk zdravnika?
Kot smo ugotovili in temeljito razložili, visok MPV sam po sebi ni diagnoza in ni samostojna bolezen, temveč predvsem pomemben simptom oziroma mikroskopski pokazatelj, da se v zapletenem mehanizmu človeškega telesa nekaj dogaja. Razlog za resnejšo skrb nastopi takrat, ko so odstopanja izmerjenih vrednosti od referenčnih zares zelo velika in trajna, še posebej in predvsem pa takrat, ko je visoka laboratorijska vrednost neposredno povezana z nekaterimi zelo specifičnimi in opaznimi kliničnimi znaki. Če ob laboratorijsko dokazanem povišanem volumnu trombocitov v svojem vsakdanjem življenju opažate nekatere izmed naslednjih opozorilnih simptomov, je nujen takojšen obisk osebnega zdravnika ali hematologa:
- Pogoste, nepojasnjene in obsežne podkožne modrice (hematomi), ki nastanejo že ob povsem blagem, skoraj neopaznem udarcu ali pritisku na kožo.
- Izrazite težave z zaustavljanjem krvavitve že pri povsem manjših in nedolžnih površinskih urezninah (na primer pri britju) ali odrgninah.
- Pogoste, dolgotrajne in hude spontane krvavitve iz nosu ali pa prekomerne krvavitve iz dlesni že pri običajnem ščetkanju zob.
- Nenormalno dolge in zelo obilne menstruacije pri ženskah, ki pomembno vplivajo na raven energije in kakovost življenja.
- Pojava majhnih, rdečih in pikčastih izpuščajev na koži (imenovanih petehije), predvsem na predelu spodnjih okončin.
- Opazna prisotnost sveže ali strjene krvi v urinu, v izbljuvku ali pa prisotnost črnega blata, kar nakazuje na morebitno skrito krvavitev v prebavilih.
- Nenehna kronična utrujenost, bledica kože in sluznic, omotičnost ter močno pomanjkanje energije, ki presenetljivo ne izginejo niti po večdnevnem, kakovostnem dolgem počitku.
V takšnih diagnostično nejasnih primerih ne gre odlašati. Vaš zdravnik bo najverjetneje takoj naročil in izvedel dodatne specializirane preiskave. Te v osnovi pogosto vključujejo ponovitev splošne krvne slike čez nekaj dni (da se elegantno izključi morebitna napačna obdelava vzorca ali laboratorijska napaka), nato pa pogosto sledi razmaz periferne krvi. Pri tej klasični hematološki preiskavi izkušen laboratorijski strokovnjak pod močnim mikroskopom osebno in vizualno pregleda dejansko velikost, obliko ter natančno porazdelitev posameznih krvnih celic. Glede na sum lahko zdravnik določi še merjenje ravni posameznih vitaminov (B12, folat) ter vnetnih ali presnovnih parametrov, kot je denimo C-reaktivni protein (CRP).
Pogosta vprašanja o povišanem MPV v krvi
Ker se pacienti ob rutinskem ali namenskem pregledu svojih zdravstvenih izvidov zelo hitro, a pogosto povsem po nepotrebnem, ustrašijo nerazumljivih angleških kratic in številk, ki kakorkoli odstopajo od “normale”, smo na enem mestu zbrali in razdelali nekaj najpogostejših vprašanj ter jasnih strokovnih odgovorov, tesno povezanih s t.i. povprečnim volumnom trombocitov.
Ali lahko vsakodnevni stres vpliva na višji MPV?
Čeprav hud, neprekinjen in dolgotrajen psihofizični stres dokazano močno vpliva na preštevilne presnovne procese v telesu, vključno s sistemsko zvišanim krvnim tlakom, povečanim srčnim utripom in motnjami prebave, pa neposredna, hitra in močna vzročna povezava med povsem običajnim dnevnim stresom in trajnim ali visokim povišanjem MPV strokovno gledano ni potrjena. Kljub vsemu pa je dejstvo, da nenehen kronični stres povzroča neprekinjeno sproščanje stresnih hormonov (na primer kortizola) in lahko izdatno pripomore k nastanku in vzdrževanju blagih, tihih vnetnih procesov v telesu, kar bi povsem posredno in predvsem dolgoročno lahko privedlo do manjših sprememb in rahlega povečanja splošne aktivnosti ter posledično celo volumna trombocitov.
Kakšna je povezava med delovanjem ščitnice in MPV vrednostmi?
Endokrine bolezni, s poudarkom na boleznih ščitnice, izjemno močno vplivajo na celotno presnovo telesa, kar neposredno vključuje tudi hitrost proizvodnje in obnavljanja vseh krvnih celic. Še zlasti pri pacientih z dokazanim hipertiroidizmom (torej stanjem prekomernega delovanja in izločanja ščitničnih hormonov) se včasih dokaj jasno opazijo spremembe tako v absolutnem številu kot tudi v sami povprečni velikosti trombocitov. Spremenjen in nepojasnjeno povišan MPV je lahko opozorilo, da določeno hormonsko neravnovesje pospešuje oziroma vpliva na pospešeno regeneracijo in cikel razmnoževanja krvnih celic v kostnem mozgu. Zaradi teh dognanj se danes pri povsem nepojasnjenih in vztrajnih spremembah v hematološki sliki pogosto zelo preudarno preveri in testira tudi prisotnost in vrednosti ščitničnih hormonov (TSH, prosti T3 in T4).
Ali lahko življenjski slog in prehrana izboljšata to vrednost?
Na to vprašanje lahko odgovorimo pritrdilno in z velikim optimizmom. V kolikor zdravniške preiskave pokažejo, da je visok MPV neposredna posledica hudega ali kroničnega pomanjkanja najpomembnejših vitaminov (tu mislimo zlasti na vitamin B12, pomembno folno kislino in obvezen vitamin D), bo ciljno usmerjena sprememba vsakodnevne prehrane ali pa zgolj redna in pravilna uporaba kakovostnih, predpisanih prehranskih dopolnil zelo hitro pripomogla k občutni in stabilni normalizaciji MPV vrednosti. Zavestno in pogostejše uživanje tiste hrane, ki je naravno zelo bogata s hranili za kri, kot so zlasti temno zelena listnata zelenjava (špinača, ohrovt), drobovina in jetra, raznovrstno in pusto meso, stročnice ter zdrave morske ribe, neposredno in izjemno učinkovito podpira zdravo delovanje občutljivega kostnega mozga in s tem zagotavlja povsem pravilno ter pravočasno dozorevanje sproščenih trombocitov.
Ali je visok MPV lahko prvi ali zanesljiv znak za raka?
Večino ljudi ob nervoznem in hitrem iskanju zdravstvenih informacij na internetu zelo hitro in globoko prestraši vsiljiva misel, da minimalne spremembe v krvi avtomatično pomenijo najhujše možne bolezni. Pomembno in pomirjujoče pa je jasno poudariti, da je zgolj povišan MPV v sodobni zdravstveni praksi izjemno redek kot edini, povsem izolirani diagnostični znak za onkološko obolenje. Da, res je, da se takšno stanje teoretično lahko pojavlja pri obravnavi nekaterih napredovalih oblikah krvnega raka (kot so določene levkemije) ali pri rakavih obolenjih, ki zaradi sistemskega razrasta po telesu povzročajo huda sekundarna vnetja. Vendar pa je pri absolutno vseh teh hudih boleznih že v osnovi močno, drastično in očitno spremenjena kopica vseh drugih krvnih parametrov (na primer: ogromno število in čudna oblika levkocitov, zelo drastičen in hiter upad eritrocitov in padajoč hemoglobin ter zelo nenormalno nizko ali abnormalno visoko število samih trombocitov). Zgolj sam po sebi, blago oziroma rahlo povišan MPV ob sicer preverjeno popolnoma zdravi preostali krvni sliki, dobrem počutju in absolutni odsotnosti vseh zgoraj navedenih resnejših kliničnih simptomov, običajno resnično ni nikakršen realen razlog za kakršenkoli preplah v tej, najbolj črni smeri.
Ukrepi za podporo kardiovaskularnemu sistemu in ohranjanje zdrave krvi
Namesto da bi se kot posamezniki preveč ali celo obsesivno obremenjevali ter strašili z eno samo, povsem izolirano in rahlo povišano številko na dolgem in kompleksnem laboratorijskem izvidu, je z zdravstvenega vidika vedno neprimerno bolj konstruktivno, da opazovane povišane vrednosti vzamete izključno kot zelo dobrodošel opomnik za povečanje skrbi za lastno telo in izboljšanje svojega celostnega zdravja ter preventivnih navad. Ker smo razložili, da je povečan in aktiven povprečni volumen trombocitov v zreli dobi izjemno pogosto tesno povezan predvsem z modernimi srčno-žilnimi obremenitvami, prekomerno težo in tiho prisotnostjo številnih presnovnih motenj v ožilju, lahko že zelo preprost, a discipliniran in redno izvajan preventiven delovni načrt prinese izjemne zdravstvene rezultate ter zelo močno zaščiti vaše krhko telo.
Vaš absolutno prvi, najenostavnejši in najcenejši korak k zdravi krvi naj bo zagotavljanje vsakodnevne, optimalne in dosledne hidracije celotnega organizma. Kronična ali celo blaga dnevna dehidracija namreč močno zgosti človeško kri, kar že po fizikalnih zakonitostih avtomatično ustvari velikansko dodatno delovno obremenitev za vaš sicer močan srčno-žilni krvni obtok in zelo poslabša naravne lastnosti in pretočnost krvnih ploščic, s tem pa poveča njihovo nagnjenost k neželenemu, nevarnemu strjevanju krvi. Poskrbite, da boste prav vsak dan spili zares dovolj preproste, čiste nesladkane tekočine, po možnosti že preproste vode ali blagih nesladkanih zeliščnih čajev. Naslednji in nedvomno ključni življenjski element za nadzor vašega žilnega zdravja in normalizacijo krvnih vrednosti je vzdrževanje in nenehno ohranjanje optimalne in priporočene zdrave telesne teže ter uvedba in uresničevanje redne, vsakodnevne in povsem zmerne telesne aktivnosti. Gibanje izjemno učinkovito spodbuja in pospešuje celoten krvni obtok od srca do kapilar, klinično potrjeno postopno in trajno znižuje prisotno sistemsko vnetje in stres v telesu in na daljši rok drastično izboljšuje celotno presnovo glukoze ter tveganih krvnih maščob (lipidov), s čimer se povsem neposredno in znanstveno dokazano močno zmanjša oziroma minimizira tveganje za prekomerno zgoščevanje ter aktivacijo trombocitov, s tem pa prepreči usoden nastanek krvnih strdkov in zamašitev žil.
Ne smemo mimo zadnjega opomnika, ki naj temelji predvsem na tem, da takoj in zavestno poskrbite tudi za obrok in tisto kakovostno prehrano, ki je na krožniku zares bogata s pomembnimi in močnimi antioksidanti, v prvi in ne najslabši vrsti pa seveda in predvsem s koristnimi in prečiščenimi omega-3 maščobnimi kislinami, ki nedvomno in strokovno dokazano izjemno pozitivno in močno zaščitno vplivajo na delovanje in samo zdravje ter fleksibilnost človeškega srca in pomembnega ožilja ter učinkovito, zanesljivo in predvsem naravno zmanjšujejo reaktivnost razdraženih in velikih krvnih ploščic na morebitne poškodbe endotelija. Kakovostna živila, kot so na primer divje, mastne in sveže morske ribe, neokrnjeni orehi in skrbno zmleta ter namočena lanena semena, naj tako na pameten in strukturiran način postanejo in ostanejo redno na vašem domačem ali službenem tedenskem jedilniku. S takšnim pametnim, izobraženim in predvsem proaktivnim ter trdnim pristopom k lastnemu počutju in zdravju ne boste le občasno poskrbeli za precej lepše, estetske rezultate na vaših naslednjih občasnih laboratorijskih preiskavah, temveč boste zagotovo, bistveno in v veliki ter izjemni meri predvsem dolgoročno, močno ter učinkovito zaščitili, očuvali ter okrepili enega izmed absolutno najpomembnejših in dragocenih organskih sistemov v svojem čudovitem telesu – vaš dragocen in nenadomestljiv krvožilni sistem ter z njim povezano odlično in svobodno, zdravo prihodnost.
