Socialna anksioznost pomeni močan strah pred tem, da bi vas drugi v družabnih situacijah ali med nastopom negativno ocenili. Lahko se pojavi pred pogovorom, sestankom, telefonskim klicem ali ko jeste pred drugimi. O motnji ne odločata ena neprijetna izkušnja ali sama sramežljivost: pomembno je, ali je strah vztrajen, povzroča veliko stisko in vas ovira pri šoli, delu ali odnosih. Težave je mogoče obravnavati, prvi korak pa je lahko pogovor z osebnim zdravnikom ali strokovnjakom za duševno zdravje. Slovenski program MIRA opisuje značilnosti socialne anksioznosti in poti do pomoči.
Naslovna fotografija: Jacek Dylag / Unsplash. Prizor je ilustrativen in ne prikazuje osebe z diagnozo.
Kako se socialna anksioznost pokaže v vsakdanjem življenju?
V ospredju je skrb, kaj si bodo drugi mislili: »Kaj če se mi zatrese glas?«, »Kaj če bom zardel?«, »Kaj če bom rekel kaj nerodnega?« Skrb se lahko začne že pred dogodkom, spremlja človeka med njim in se po njem nadaljuje v premlevanju vsake besede. Pogosti so pospešen utrip, potenje, zardevanje, tresenje ali slabost. Nekdo se sestanku izogne, drugi je sicer prisoten, vendar se ne oglasi, čeprav ima vprašanje ali predlog. Simptomi sami po sebi niso diagnoza, saj imajo lahko tudi druge razloge. NHS povzema tipične okoliščine, telesne znake in vpliv na življenje.
Strah ni omejen na govor pred veliko množico. Za nekoga je najtežji klic v ambulanto, za drugega spoznavanje novih sodelavcev, kosilo z njimi ali prošnja za pomoč pri blagajni. Prav zato je pomembno opazovati vzorec in njegov vpliv, ne iskati ene same »prave« situacije. Program MIRA kot skupno nit opisuje bojazen pred ocenjevanjem in zadrego ter izogibanje okoliščinam, v katerih bi lahko bili izpostavljeni. Več o znakih na strani programa MIRA.
Sramežljivost, trema ali socialna anksioznost?
Občasna trema pred posebej zahtevnim nastopom je običajna. Za pogovor s strokovnjakom pa so pomembna zlasti ta vprašanja:
- Ali se izrazita stiska ponavlja tudi ob običajnih pogovorih, klicih ali opravkih?
- Ali opravke pogosto odlagate, se jim izogibate ali jih opravljate z veliko tesnobo?
- Ali strah omejuje šolanje, delo, prijateljstva ali bližnje odnose?
To je orientacija za razmislek, ne diagnostični test. Tudi zadržan človek lahko dobro deluje v odnosih; tudi družaben človek lahko doživlja socialno anksioznost. Pri generalizirani anksiozni motnji se lahko skrbi nanašajo na številna področja življenja, pri socialni anksioznosti pa je v ospredju strah pred oceno drugih. Stanja se lahko tudi prepletajo, zato natančno presojo prepustite usposobljenemu strokovnjaku. NHS posebej razlikuje socialno anksioznost od običajne sramežljivosti.
Zakaj izogibanje kratkoročno pomaga, pozneje pa zoži življenje?
Če se klicu izognete, olajšanje občutite takoj. Toda brez izkušnje pogovora se ne morete prepričati, kako bi se v resnici odvil; naslednji klic se zato lahko zdi še težji. Izogibanje ni znak lenobe ali pomanjkanja volje. Je razumljiv odziv na strah, ki pa lahko vzdržuje težavo. Slovenski program MIRA opozarja, da izogibanje socialnim okoliščinam lahko strah dodatno okrepi. Pojasnilo programa MIRA.
Uporaben je kratek zapis konkretne situacije: kaj se je zgodilo, česa ste se bali, kaj ste storili in kaj je bilo potem zares opazno. Recimo, da pred običajnim vprašanjem na sestanku pričakujete posmeh. Zapišete, ali ste vprašanje postavili, kako so se drugi dejansko odzvali in česa o njihovih mislih ne morete vedeti. Cilj ni prisiliti se v najtežji nastop ali dokazati, da je vse »samo v glavi«, temveč natančneje razumeti svoj vzorec. NHS med možnimi prvimi koraki omenja zapisovanje misli in vedenja ter razdelitev zahtevnejših situacij na manjše dele. Nasveti NHS za prve korake.
Kaj lahko poskusite in kdaj samopomoč ni dovolj?
Če je nelagodje blago in vas ne ovira občutno, lahko začnete z manj zahtevnim, varnim korakom, denimo kratkim vprašanjem osebi, ki ji zaupate, ali s pripravo ene povedi za telefonski klic. Opazujte, kaj vam pomaga, in se po možnosti pogovorite z bližnjim. Sprostitvene tehnike lahko pri nekaterih zmanjšajo trenutno napetost, vendar same ne rešijo vztrajnega strahu pred ocenjevanjem. Če vas poskus preplavi ali se stiska stopnjuje, poiščite strokovno podporo, namesto da bi se silili v vedno težje položaje. MIRA ločuje blažje težave od stiske, ki potrebuje strokovno pomoč.
Za obravnavo socialne anksiozne motnje se uporablja zlasti kognitivno-vedenjska terapija, prilagojena tej težavi. Pri nekaterih odraslih pridejo v poštev vodena samopomoč ali zdravila, vendar je izbira stvar strokovne ocene, želja posameznika in njegovih okoliščin. Zdravil ne začenjajte ali ukinjajte na podlagi spletnega članka. Klinična smernica NICE priporoča za odrasle posebej prilagojeno individualno kognitivno-vedenjsko terapijo; druge možnosti povzema tudi NHS.
Pri otroku ali mladostniku se strah lahko kaže drugače, na primer z izogibanjem šoli, dejavnostim ali govorjenju pred drugimi. Če ga to ovira, je smiselna strokovna ocena, ki upošteva starost in družinsko ter šolsko okolje; načrta za odrasle ne prenašajte samodejno na otroka. NICE opisuje ločeno obravnavo otrok in mladostnikov.
Kako v Sloveniji poiskati pomoč, če se je že težko naročiti?
Če zaradi strahu odpovedujete obveznosti, se izogibate ljudem ali ste pogosto v veliki stiski, se obrnite na osebnega zdravnika. Lahko mu že ob naročanju po elektronski poti ali na listu ob obisku sporočite nekaj konkretnega, na primer: »Zaradi strahu pred ocenjevanjem se izogibam sestankom in klicem; rad bi pomoč pri oceni težave.« To je predlog, kako opisati simptome, ne vnaprejšnja diagnoza. NIJZ kot možni prvi vir pomoči navaja osebnega zdravnika in strokovnjake v centrih za duševno zdravje pri zdravstvenih domovih. Poti do pomoči po pojasnilu NIJZ.
V iskalniku programa MIRA lahko poiščete javno dostopne vire po kraju in vrsti pomoči. Če je stiska nujna ali ogroža življenje oziroma zdravje, pokličite 112 ali pojdite v urgentni center; to ni položaj za čakanje na običajen termin. Program MIRA navaja tudi nujno pot. Za pogovor v stiski NIJZ navaja brezplačni telefon Samarijan in Sopotnik 116 123, ki deluje ves čas. Preverite aktualne kontakte pri NIJZ.
Objavil: qwrtertury (navade.si). Besedilo je informativno; diagnozo in zdravljenje prilagodi usposobljen strokovnjak.
