Ultrazvok srca oziroma ehokardiografija pokaže, kako je srce zgrajeno in kako deluje med utripanjem. Pri običajni preiskavi strokovnjak premika ultrazvočno sondo po prsnem košu; preiskava je neinvazivna, ne uporablja rentgenskega sevanja in praviloma ne zahteva posebne priprave. Če na napotnici piše transezofagealni ultrazvok, pa gre za drugo izvedbo z drugačnimi navodili glede hrane, pijače in morebitne sedacije. Pred obiskom zato preverite, katera preiskava je naročena.
Naslovna podoba je ilustracija, ustvarjena z umetno inteligenco; prikaz na zaslonu ni diagnostični posnetek.
Kaj lahko pokaže in česa ne?
Na posnetku lahko zdravnik oceni velikost srčnih votlin, krčenje prekatov, delovanje zaklopk, pretok krvi in osrčnik. Preiskava pomaga pri razjasnitvi suma na bolezen zaklopk, srčno popuščanje ali prirojeno spremembo ter pri spremljanju že znane bolezni. Posamezne meritve imajo pomen skupaj s simptomi, pregledom in drugimi izvidi; sama številka z izvida še ni diagnoza. To opisuje tudi Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Ultrazvok pokaže zgradbo in mehansko delovanje srca. Holter EKG pa beleži električno aktivnost in ritem dlje časa, zato se preiskavi pri nekaterih težavah dopolnjujeta. Običajni EKG je krajši zapis električne aktivnosti. Normalen ultrazvok sam po sebi ne izključi vsakega vzroka za razbijanje srca v mirovanju.
Kako poteka pregled prek prsnega koša?
Pri najpogostejši, transtorakalni izvedbi se slečete do pasu, uležete na preiskovalno mizo, pogosto na levi bok, in na prsni koš dobite gel. Izvajalec premika sondo po različnih mestih; včasih vas prosi, da spremenite položaj ali za trenutek zadržite dih. Na prsni koš lahko namesti elektrode za spremljanje utripa. Ob pritisku sonde je mogoče čutiti kratkotrajno nelagodje, vendar je preiskava praviloma neboleča. NHS opisuje običajen potek, slovenska bolnišnica pa navaja približno 30 minut; trajanje se lahko razlikuje.
Po običajnem pregledu se lahko praviloma vrnete k vsakodnevnim opravkom. Če so vam dali kontrastno sredstvo ali posebna navodila, jih upoštevajte. Izvid včasih dobite takoj, pogosto pa ga z napotnim zdravnikom razložite pozneje. Vprašajte, kdo vam bo sporočil izvid in kdaj.
Priprava: najprej poglejte vrsto preiskave
- Običajni ultrazvok prek prsnega koša: navadno lahko jeste, pijete in jemljete zdravila kot sicer. Vzemite napotnico oziroma podatke o naročilu, prejšnje izvide in seznam zdravil, če jih imate. Prednost imajo navodila ustanove, ki vas je naročila.
- Ultrazvok prek požiralnika (TEE): sondo uvedejo skozi usta v požiralnik, da določene strukture vidijo bolje. Splošna bolnišnica Jesenice za svojo preiskavo zahteva prihod na tešče in navaja omejitev hrane ter pijače po preiskavi. Če dobite pomirjevalo, se vnaprej dogovorite za spremstvo in ne vozite, dokler to prepovedujejo navodila izvajalca. Natančen čas teščosti in ravnanje z zdravili preverite neposredno pri svoji ustanovi.
Obstaja tudi obremenitvena ehokardiografija, pri kateri srce ocenijo med telesno ali z zdravilom povzročeno obremenitvijo. Njena priprava ni enaka rutinskemu ultrazvoku; sledite konkretnemu vabilu in ne prekinjajte zdravil po lastni presoji. Zveza koronarnih društev in klubov Slovenije pojasni razlike med EKG, Holterjem in ultrazvokom.
Tri vprašanja, ki pomagajo razumeti izvid
- Katero vprašanje naj preiskava razjasni? Na primer zaklopke, črpalno funkcijo ali spremljanje že znane spremembe.
- Kaj pomenijo ugotovitve zame? Zdravnika prosite, naj pojasni, katere spremembe so pomembne glede na vaše simptome in prejšnje izvide.
- Kaj sledi? Ali potrebujete zdravljenje, kontrolo, drugo preiskavo ali zgolj spremljanje? Če imate znake, zaradi katerih se preverja srčno popuščanje, vprašajte tudi, na katere spremembe morate biti pozorni.
Če razbijanje srca ne mine ali ga spremljajo bolečina v prsih, težko dihanje, občutek, da boste omedleli, ali omedlevica, ne čakajte na načrtovani ultrazvok ali izvid: v Sloveniji pokličite 112. NHS te znake pri razbijanju srca opredeli kot razlog za takojšnjo pomoč. Nujno pomoč potrebujete tudi ob stiskanju v prsih, bolečini, ki se širi v roko, vrat ali čeljust, ali tako težkem dihanju, da ne morete normalno govoriti. NHS opisuje te nujne znake. Ne vozite se sami v bolnišnico; sledite navodilom dispečerja. Namen tega besedila je priprava na pogovor z zdravstvenim osebjem, ne razlaga osebnega izvida.
Avtor: qwrtertury (navade.si). Viri: SB Nova Gorica, NHS, SB Jesenice, ZKDKS.
